»Nobeni drugi ženski nisem tako pogosto rekel, da jo imam rad.«

»Dobil sem toliko čestitk, da bo tudi moj telefon pregorel. Nismo imeli nič pripravljenega, a popoldne in zvečer se bomo malce poveselili s sovaščani, navijači in podporniki. Postavili bomo tudi mlaj in transparent. Nismo verjeli, da bomo kdaj na Brišah to doživeli. Se nas je kar dotaknilo.«

»Nobeni drugi ženski nisem tako pogosto rekel, da jo imam rad.«

»Dada pa nima vonja, ni nič, nič, nič.«

»Moja hči ni naredila nič. Ni tatica, poneverjevalka ali morilka. Prosim vse matere naše države, da so glas svojih otrok. Če bomo molčali, nas bodo nadlegovali in nekega dne prišli po nas vse, drugega za drugim.«

»Petnajst dni sem hodila do taborišča s svojimi devetimi otroki. Triletna hči je bila že tako šibka, da sem jo morala pustiti ob cesti. Ničesar nisem mogla storiti, slišala sem le hijene, kako se približujejo.«

»Tako počaščena sem, da imam v svojem življenju to nežno dušo. Ni besed, s katerimi bi opisala vezi, ki jo zdaj delim s tabo, moj angel. Ni večje ljubezni.«

»Pika se je vsak dan po odpisani maturitetni nalogi izčrpana zgrudila v posteljo. Spala je tudi do 20 ur na dan. Imela je glavobole, bolele so jo oči in želodec, slabosti so bile neznosne.«

»Z njo ni imelo nobenega opravka.«